Nekoč je živela revna družina, ki je služila kraljevi družini. V kraljevi družini so
bili zlobni kralj, kraljica in tri hčere. Vsi so bili razvajeni, razen kraljice, ki je bila
tako prijazna, da so jo klicali kar mična kraljična. Kraljična je revni družini ponudila
službo in seveda so jo sprejeli. Tako so začeli delati na kraljevem dvoru. Mična
kraljična jim je vedno ponudila pomoč, ko so jo rabili. Kraljična je to delala za
kraljevim hrbtom, ampak ko je kralj ugotovil, da počne te stvari za njegovim hrbtom, jo
je izgnal iz gradu. Za njo je odšla tudi revna družina, saj brez nje niso mogli ostati na gradu. Iskali
so jo in iskali, a je niso našli. Čez nekaj časa so nekje v daljavi zagledali majhno
hiško. Ustavili so se tam in potrkali. Vrata jim je odprl obuti maček. Ustavili so se in
poklepetali. Vprašali so ga, ali je kje videl kraljično. Rekel jim je, da ni videl nikogar,
ampak povedal jim je za skrito naselje, kjer bi lahko bila. Obuti maček jim jim je dal
ključ, ki odpira vsa vrata v vasi. V prvi hiši ni bilo nikogar, prav tako v drugi, vendar v
tretji pa so zagledali kraljično, čisto objokano. Obkrožalo jo je sedem
palčkov in Sneguljčica. Naenkrat je nehala jokati in rekla je, da bodo začeli novo
življenje, kjer ne bo nihče vladal. Kraljična je vrgla zrno graha ob tla, saj je tam že
dolgo tak običaj, to pa pomeni, da si vsi v tisti sobi zaupajo. Začeli so lepo živeti in
med seboj so se imeli radi. Kralj pa preprosto ni zmogel s tremi hčerami. Ker so bile
vse že starejše, so se kmalu izselile, kralj pa je ostal sam, saj si je to tudi zaslužil.
Vsi drugi pa so živeli v dobrih odnosih in se še naprej imeli radi.
Tara Zakotnik, 6. r
Mentor: Primož Vasle
Nedavni komentarji