Vsako leto se z družino za en teden odpravimo na Pokljuko. Lani sem se prvič odpravil na Viševnik. Z atijem sva pot začela ob 7.10. Hodila sva po gozdni poti in po travniku, nato sva prišla do rampe, ki preprečuje, da bi pobegnile krave. Hodila sva dalje po gozdni poti do makadamskega parkirišča, kjer so po navadi parkirani avti. Nato sva se odpravila do Biatlonskega centra Pokljuka. Od tam sva šla do table, kjer sva si pogledala najino pot. Odpravila sva se do vojašnice, kjer se začne že malo hujši klanec, saj sva začela hoditi po smučišču. Ko sva prišla do vrha, sva si vzela kratek odmor. Nato sva pot nadaljevala po gozdu. Spet sva prišla do velikega klanca, kjer so bili tudi veliki kamni. Ko sva prišla do vrha, sva se ustavila na majhni ravni točki. Razgledala sva se. Naprej ob poti rastejo nizki macesni. Ko sva prišla do konca, sva videla 1 meter visok kamen, ki malo drsi. Ko sva šla naprej, sva zagledala obraščeno kolo. Tam sem zagledal čudno belo pikico. Pogledal sem bližje in ugotovil, da je planika. Šla sva naprej po prelazu. Ko sva prišla do vrha, se je začela en meter široka pot, ob kateri so prepadi. Po nekaj metrih sva prišla do vrha, od koder se je lepo videla koča na Kredarici. Na vrhu so nama močno nagajale leteče mravlje, zato sva kmalu odšla po isti poti nazaj.

 

Tim Zupančič Brdnik, 3. a

 

Mentorica: Tadeja Jaklič

Dostopnost