Pismo

V mojih mislih, v moji glavi,  11. 9. 2018

 

Dragi bralec,

V pismu, ki ti ga pišem, bom izrazila svoje mnenje o osebni ljubezni …

Kdo sploh sem jaz? Na to vprašanje si bom odgovorila kasneje …

Ljubezen do samega sebe je najpomembnejša in kar precej težka za razumevanje. Pa vendar, kaj je treba razumeti? Razumeti je treba to, da se moramo sami najbolj ceniti in spoštovati, saj če se mi ne bomo, kdo pa nas bo. V prvih letih življenja to ni preveč težko … Vseeno nam je za izgled , saj zanj poskrbijo starši. Vseeno nam je, kako imamo urejene lase ali kako se naša obleka ujema s čevlji …  A zdaj postajamo vse starejši.

Zdaj smo v puberteti, ko se naše telo začne spreminjati, dobivati novo obliko. Zdaj že sami skrbimo za to, kako smo videti, in bog ne daj, da bi bil kašen las postrani ali da bi se nam na nosu pojavil mozolj. A taka je puberteta: vse nas spremeni: fante v moške, dekleta v ženske in nekaterim je vseeno, a meni ni. S spremembami se je treba spoprijeti ali se z njimi vsaj sprijazniti. In vedno bolj opažam, da se navajam na te razlike … Dodati pa je treba še to, da med puberteto sami gotovo nismo zadovoljni – pojavijo se mozolji, fantje začnejo mutirati in veliko se spremeni, a kaj zato, pač postajamo odrasli. Ugnati je treba nejevoljo in bojazen do sprememb na nas samih.

Vsak se zagotovo vidi malce drugače, sama sem se sprva videla čudno, kot da to ne bi bila jaz. A z vsakim dnevom opažam, da se imam raje. Zdaj se vidim kot popolnoma enako, a vseeno malo drugačno. In rada se imam takšno, kot sem …

Prva ljubezen – včasih boli in včasih te ljubljena oseba zapusti. Ampak, če ljubimo sebe, nas to nič ne stane in sebe ne bomo nikoli zapustili. Ta osebna ljubezen bo z nami do konca in mislim, da si moramo prav vsi prizadevati, da se lahko imamo kar najraje, kolikor je možno. Ampak ljubezen do sebe ni samovšečnost kot »hej, jaz sem veliko lepši kot ostali«, ampak kot »jaz sem si všeč takšen, kot sem« … In tako ljubezen do sebe lahko izhaja samo iz srca.

In zdaj: kdo sploh sem jaz? Sem jaz  – še vedno ista, a malenkost drugačna. Sem le osnovnošolka in čaka me tako rekoč še celo življenje in živeti ga nameravam z ljubeznijo da sebe in tudi do vseh, ki me obdajajo. In sebe moramo imeti najraje.

Lepo te pozdravljam

                                                                                                                                                   Ana Šadl

P. S.:  Imejte se radi!

Tu  je še moje sporočilo vsem, ki boste kdaj brali moje pismo – ljubezen do sebe je pomembna, res zelo pomembna in upam, da sem vam s tem pismom dokazala, da se morate imeti radi in da se imejte raje, kot ste se imeli do sedaj.

Ana Šadl, 8. a OŠ Veliki Gaber, mentorica Olga Podpadec

Avtor: Primož Vasle

Deli na