Replje, 11. 9. 2018
Draga moja!
Po mojem mnenju sem čisto povprečna najstnica. Imam družino, prijatelje in hodim v šolo. Imam tudi svoje hobije in tiste stvari, ki jih res ne maram. V trinajstih letih svojega življenja sem naredila veliko stvari prav ali celo zelo dobro, sem pa naredila tudi veliko napak – tako kot vsi ljudje.
Včasih, ko sem žalostna, razmišljam o različnih stvareh. In velikokrat sem razmišljala tudi, kaj bi bilo, če bi bila nekdo drug. O tem, zakaj se drugim godi dobro in meni slabše. Ampak vedno pridem do zaključka, da sem še vedno jaz boljša od drugih v nekaterih stvareh in da se tudi drugim vedno ne godi najbolje. Na koncu vedno sklenem, da je najbolje, da ostanem to, kar sem, in da se moramo vsi sprejemati takšne, kakršni smo.
Včasih razmišljam tudi o tem, kakšen bi bil svet brez mene. Potem pa pomislim na to, kako bi bilo meni brez koga drugega in si približno predstavljam, kako bi bilo drugim brez mene. Ugotovim to, da je boljše, da obstajam, saj tudi drugim ljudem velikokrat pomagam. Če pa ugotovim to, da bi bilo komu boljše brez mene, je to le njegova težava, saj se mora vsak naučiti živeti z drugimi, ne glede na to, kakršni so.
Ja, vedno znova ugotavljam, da je vsak človek na svetu z razlogom. Vsak je drugemu različen in tako tudi edinstven. Če mu nekaj ne gre dobro, bo že našel nekaj, kar mu bo šlo zelo dobro. Vedno bo vsak imel koga, ki ga bo imel rad, le da ga bo včasih moral poiskati. Vsak se mora imeti rad, čeprav ima svoje slabosti, saj jih ima vsak.
Tudi jaz se sprejemam takšno, kakršna sem, in zavedam se, da mi v življenju ne bo šlo vse gladko, ampak to ne bo »konec sveta«, saj se vse težave lahko nekako reši.
Lep pozdrav
tvoja Urška
Urška Špec, 8. b OŠ Veliki Gaber, mentorica Olga Podpadec
Nedavni komentarji