Neke noči, ko sem zelo trdno spala, me je prebudil strašen ropot, ki je prihajal s hodnika. Tiho sem se odplazila do priprtih vrat in pokukala ven, da bi videla, kaj se dogaja. Na stopnicah sem zagledala čudno prikazen. Takoj sem spoznala, da je to duh iz knjige, ki sem jo brala pretekli dan. Bilo je res neverjetno, postalo me je strah, ampak hkrati pa je postalo razburljivo. Skozi špranjo pri vratih sem opazovala duhca in se spraševala, le kaj išče v naši hiši, saj leta po sobi sem in tja, kot da se mu je zmešalo.
Naenkrat se je obrnil in začel leteti proti moji sobi. Srce mi je začelo hitreje biti. V trenutku se je duh znašel pred menoj. Ostala sem brez besed in ga le s prestrašenimi očmi gledala, kaj bo storil.
Tedaj me je začel spraševati o neki knjigi, kje naj jo išče, kje jo lahko dobi, ker jo išče že vso noč in jo mora nujno najti.
Meni so odpovedali možgani in govor, ničesar mu nisem mogla odgovoriti. On pa je še kar naprej drezal vame z vprašanji. Končno sem ga razumela, kaj hoče, ko mi je začel razlagati še svojo nenavadno zgodbo. Kako se je s prijatelji šel skrivalnice in se pomotoma izgubil v svetu Zemljanov. Sedaj pa išče to knjigo, da bi se vrnil nazaj v svoj pravljični svet k prijateljem.
Končno sem ga razumela, katera knjiga je to in ugotovila, da imam ravno to knjigo na svoji knjižni polici. Pokazala sem mu, kje je. Vzel jo je, jo odprl in v tem trenutku se je prikazal svetleč vrtinec in duh je počasi začel izginjati in se vračati v knjigo. Duhec mi je na kratko le še pomahal v slovo.
Onemela sem. Stala sem in se prepričevala, ali se mi je to res zgodilo ali pa so vse skupaj bile le sladke sanje.
Pia Kastelic, 4. razred
Nedavni komentarji