Neke noči, ko sem trdno spala, me je prebudil hrup. Bila sem sama doma. Iz tal je prišla ČRNA GROZNA SENCA. Zlezla sem iz postelje in slišati ni bilo nikogar. V HIPU SO SE VRATA ZAKLENILA IN VSE ROLETE SO PADLE DOL. Telefon sem pustila spodaj in nisem mogla poklicati nikogar. Nekdo me je potrkal po rami. Obrnila sem se. Mislila sem, da mi bo srce kar skočilo ven. Ko sem se obrnila, ni bilo nikogar. Potem pa sem videla gromozansko POŠAST! Hitro sem šla pod njegovimi nogami, ki jih je imel na tisoče. Iz glave so mu lezle roke, iz telesa pa ušesa. Nogo je imel eno tanko, druge pa debele. Hotel je le hrano, a jaz mu nisem mogla dopovedati, da v sobi nimam hrane, ampak v kuhinji. Potem se je tako razjezil, da sta še strela in grom skupaj treščila. POTEM JE, HVALA BOGU, BILO STIKALO ZA LUČ PRI MOJI POSTELJI. Hitro sem prižgala luč in sem videla, da sploh ni črn, ampak moder. Ta modra POŠAST JE IMELA ŠE TRI OČI. Mislila sem, da je dojel, da nimam surovega mesa ali kaj takega. Spraševala sem se, ali je on pameten, ali ne? Potem sem videla še zeleno pošast. TA ZELENA POŠAST JE BILA ŠE VEČJA IN ŠE MOČNEJŠA. A se nisem sekirala kaj dosti, ker nikoli ne zmaga zloba! Mislili so, da je to hec, ampak ni bil. Moja soseda ULA je vse slišala, zato je mislila, da je že predstava za njen rojstni dan. Ampak žal ni bila. Prišla je v hišo. Kmalu bi jo kap. To pa ni predstava, to so vendar POŠASTI!!!! Zdaj smo pa dva proti dva, hahahaha. Pošasti so začele groziti, da če jim ne dava hrane, naju bodo požrle. Ampak Ula je rekla, da ko bodo videli, da naju ne zanima njihova zgodba, bodo odšli, zato sva šli naprej spat. KMALU SO ODŠLI IN VSE JE BILO SUPER!!!!
Karin Ozimek, 4. razred
Nedavni komentarji