Neke noči, ko sem trdno spala, me je prebudil ropot. Ker sem strahopetka, se nisem zmenila zanj, ampak sem to skušala pozabiti. Ni mi uspelo, saj se je ta ropot nadaljeval. Vstala sem iz postelje in najprej pogledala, če je z mojo sestro Nežo v redu. Z njo je bilo vse v redu, šla sem tudi v spalnico k očku in mami. Tudi onadva sta bila v redu. Potem ko sem se vrnila v sobo, sem vzela sliko svojega kužka ter zvezek. Odšla sem v dnevno sobo. Tam ni bilo nikogar. Vzela sem in odšla v kuhinjo. Tam sem zagledala nekaj črnega. Dotaknila sem se ga in obrnil se je proti meni in vame nameril pištolo. Z zvezkom sem udarila po njegovi roki, v kateri je držal pištolo. Pištola je padla po tleh in jaz sem jo pobrala in po telefonu poklicala policijo. Takrat so se prebudili očka, mami in sestra. Čudno se jim je zdelo, zakaj imam v rokah pištolo. Povedala sem, kaj se je zgodilo. Ropar pa je bil čisto tiho in pri miru, saj drugega orožja pri sebi ni imel. Prišla je policija in ga vklenila. Na srečo pa je vzel samo nekaj denarja iz šparovčka, ki ga je moral vrniti. Pištolo pa so dobili policisti. In take sreče ne bi bilo brez slike mojega kužka.
Lara Sever, 4. razred
Nedavni komentarji