Neke noči sem zunaj videl luč in nekaj je zarjovelo. Bil sem radoveden in šel sem pogledat. Našel sem jajce, ki je imelo luske. Nesel sem ga v hišo. Dal sem ga pod nočno lučko in zaspal. Ko sem se zbudil, je bilo jajce še celo. A v istem trenutku je počilo in ven je pokukal mali zmajček. Zelo sem se prestrašil in zavpil. V sobo je prihajala mami in da je ne bi skrbelo, sem malega zmajčka dal pod odejo. Prišla je v sobo in videla, da ni bilo nič ter odšla. Pogledal sem zmajčka in zdel se mi je grd. Bil je žalosten, lačen in osamljen. V sobo je prišla Ana in ga videla. Povedal sem ji, kaj se je zgodilo sinoči. Prosil sem jo za pomoč. Zmajčka sva hotela naučiti leteti, da bi lahko odletel. Najprej sva ga naličila, da ne bi bil več grd. Zatreslo se je in zmaju so ličila padla dol in koža se mu je obarvala v rdečo barvo. Ana mu je prinesla ribo, jo odložila na tla in zmajček je hodil, a je bil zelo počasen. Ko je jedel, je žvečil kot pujs. Ponoči je spet nekaj zažarelo in spet se je slišalo rjovenje. Mali zmajček je odletel in zazdelo se mi je, da je bil moj žarek v srcu. Jokal sem, ker ga ne bom več videl. Odletel je k mami. Tedaj sem se zavedel, da ne smem soditi knjige po platnicah in da moram živali in ljudi spoznati preden sodim.
Lovro Kek, 3. razred
Nedavni komentarji