Pika, kakor neskončnost velika

 

V moji sobi je pika.

Te mika?

Verjamem, res je velika!

Pri postelji s stropa visi in molči.

In tako strašno me gleda v oči,

da se mi že vrti.

 

Kar naenkrat pa strašansko poči

in pika se razpoči.

In vse s smetmi potrese

in tla zatrese

in tak potres naredi,

da vse v zrak zleti.

 

Ko si končno opomore

in vsaj govoriti zmore,

je skoraj konec njenih dni,

vpraša me, če smrdi.

 

Zala Zajec, 5. razred

Avtor: Suzana Jefim

Deli na