KAČA: Dober dan! Jaz sem kača Mia. Danes sem se učila poštevanko. Kačja poštevanka je drugačna od drugih poštevank. Na primer: dvakrat po ena miš je enako okusen obrok. Mmmm… kssss kssss. Kako pa je pri vas?
KRT: Ja, pri nas pa je na primer: 2×2=4, 4×4=16 in 8×8=64.
KAČA: Ufff, to pa mora biti zelo težko, a ne?
KRT: Pa ne, toliko težko pa spet ni. Kar lahko je.
KAČA: Waw. To pa je uporabna stvar. Ali grem lahko v vašo šolo in se jo naučim?
KRT: Mislim, da ne. Vsi otroci bi se te bali.
KAČA: Oooooh. Potem pa bom raje ostala doma, pri kačji poštevanki.
KRT: No, prav. Pa kdaj me obišči, da se bova skupaj igrala.
KAČA: Bom. Drugače pa, ali veš kaj počnemo mi v šoli?
KRT: Kaj?
KAČA: Pri športni se recimo plazimo po trebuhu. To od nas zahteva ogromnoooo ravnotežja.
KRT: Waw! Ali ti je kaj težko?
KAČA: Ah, sčasoma se navadiš.
KRT: Ja, to je res.
KAČA: Ali poznaš drugače še kakšen dober vic?
KRT: Ne. Ti?
KAČA: Ja, med nami, popularnimi kačami kroži kar nekaj vicev. Recimo: »V katero skupino spadajo kače naočarke? V skupino kratkovidnih.«
KRT: Hahaha. To pa je smešno.
KAČA: Ali pa: »Kaj dobimo če križamo kačo in ježa? Bodečo žico.«
KRT: Hihihihi. Smešno.
KAČA: In še ogromno takšnih. No, zdaj pa moram iti. Me že čaka večerja.
KRT: Super. Lepo se je bilo pogovarjati s tabo.
KAČA: Enako. Adijo.
KRT: Adijo.
Vito Jerant Žnidaršič, 3. razred
Nedavni komentarji