Pismo

Dolga Njiva, 8. 9. 2018

Draga moja Energija!

Hvala ti, da me ženeš naprej. Prvi spomini, ki se jih še zavedam in spomnim, segajo v čas, ko sem začela hoditi v šolo, pa še ti so bolj medli, tako da sem si delno sliko ustvarila šele po pripovedovanju staršev in tedanjih sošolcev. O teh spominih bi torej bolj težko pisala, lahko pa ti povem o občutjih in mislih iz bližnje preteklosti, ko sem začela spoznavati predvsem samo sebe in svoje odzive na okolico ali določene dogodke.

Veliko vlogo v mojem odraščanju in šolanju skozi teh nekaj let so imeli seveda starši. K njim sem se zatekla po nasvet ali odgovor, seveda pa tudi po pomoč. Zelo dobro se spomnim trenutka, ko sem mami težila o tem, kako dolga bo še osnovna šola, ona pa se je le smehljala. Zdaj vem, ko sem skoraj že na koncu osnovne šole, da bo minilo kot blisk. Veliko je bilo dogodkov, ki sem jih doživela in bi bili vredni zapisa. Seveda je bilo nekaj tudi prav grenkih in bridkih spoznanj skozi odraščanje, vendar to pač sodi v tok življenja.

Moje šolanje do zdaj je zelo radovedno in polno novih izzivov, ki jih srečujem vsak dan. Zelo malo je bilo trenutkov, v katerih sem bila osamljena in zapuščena. Levji delež pri tem nosijo seveda moji sošolci, ki so bili strpni do mene in so me vselej radi sprejemali v svojo družbo. Le upam lahko, da bo tako tudi vnaprej.

Učenje, ki se ga nekateri izogibajo na vse kriplje, mi ni nikoli predstavljajo večjih težav. Vedno sem rada vzela v roke kakšno dobro knjigo, ki je nisem prej odložila, dokler nisem obrnila zadnjega lista, in še zdaj je tako. Ob tej priliki velja zahvala seveda vsem mojim dosedanjim učiteljem. Lahko le upam in želim vsem tistim mladim, ki bodo morda nekoč sedeli prav na istih stolih kakor jaz, da ne bi jemali šole kot obvezno zlo, temveč kot nekakšno odskočno desko v življenje.

Resnično upam, da mi bo tisti rek, ki ga izgovarjajo modri ljudje, še vnaprej ostal v moji glavi. Namreč: ne učimo se za učitelje, temveč zase in za življenje. Mislim, da mi je šola dala in mi tudi še bo veliko »radovednostne« energije.

Z lepimi pozdravi

za vedno tvoja Neža

Neža Jarm, 8. a  OŠ Veliki Gaber, mentorica Olga Podpadec