Nekoč je v stari koči živel reven mož, ki je delal za bogato družino. Neke hude, mrzle zime je odšel kidat sneg. Ni imel niti toliko, da bi se dovolj oblekel. Imel je stara, ponošena, raztrgana oblačila, obut pa je bil v stare cokle. Tistega dne se mu je snežinka sesedla na nos in spregovorila. Rekla mu je, da mu lahko izpolni 3 največje želje, vendar z njimi ne sme škoditi drugim ljudem. Mož jo je razumel in začel razmišljati. Razmišljal je in razmišljal … Potem se je spomnil 1. želje. Želel si je, da bi imel hišo, v kateri bi živel spodobno življenje. Snežinka se je zavrtela in mu rekla: »Pojdi domov in zaspi. Jutri se boš zbudil, kjer si si danes zaželel.« Zgodilo se je točno tako. Drugi dan mu je med odmetavanjem snega snežinka zopet priletela na nos. Vprašala ga je, če mu je hiša všeč. Mož se ji kar ni in ni mogel nehati zahvaljevati. Začel je razmišljati o drugi želji. Zaželel si je družino – ženo in otroke, ki bi pri njem živeli srečno in polno življenje. Snežinka je dvakrat poskočila in mu željo izpolnila. Mož se ji je zahvalil in odšel domov. Pri vratih ga je čakala žena z večerjo in otroci, polni navdušenja nad očkom. Objel je otroke, poljubil ženo in odšel za mizo. Naslednji dan je otroke peljal v šolo in vrtec ter se odpravil v službo. Tam ga je čakala snežinka. Rekla je, da je to njegova zadnja želja preden se stali. Mož ji je bil za vse tako hvaležen, da jo je ohranil pri življenju in zadnje želje ni izkoristil. Snežinka mu je bila zelo hvaležna.
Zala Zajec, 5. razred
Nedavni komentarji