Za veliko črno luknjo je še ena luknja.
Za še eno črno luknjo je še ena. Manjša.
Za manjšo črno luknjo je še ena. Še manjša.
Za še manjšo črno luknjo je praznina.
Temnejša kot noč.
Za večno praznino se skriva upanje.
To upanje je neskončno.
Za upanjem je vesolje.
V vesolju je manjše vesolje.
V manjšem vesolju je še manjše vesolje.
V še manjšem vesolju je najmanjše vesolje.
V najmanjšem vesolju je osončje.
V osončju je Zemlja. Ena sama, polna življenja.
To življenje je za nas. Eno samo in krhko.
Lovro Kek, 5.a
Nedavni komentarji