Že ko sem bil majhen, mi je mami brala knjige. Povedala mi je, da ko sem bil star šest mesecev, je bila moja najljubša knjiga o nekem indijančku. Všeč so mi bile barve na straneh in vedno sem se smejal in mahal, ko jo je brala. Sam sem začel brati v prvem razredu. Rad sem bral naglas. Branje mi je hitro steklo. Ponavadi je z mano brala mami. Rad sem imel knjige o kmetijah, živalih, traktorjih … Vsa leta sem opravljal bralno značko in jo vedno opravil.
Danes še vedno rad berem. Berem za bralno značko, domače branje in včasih kaj zase. Rad berem tiho. Berem hitro. Ko mi kakšna stvar zanimiva ali smešna, jo povem mami. Všeč so mi smešne knjige, detektivske … Zelo rad berem knjige Ivana Sivca, najbolj mi je všeč Vlomilci delajo poleti. Ogledal sem si tudi film. Nisem mogel verjeti, da je film čisto enak kot knjiga. Mami mi je povedala, da je to zato, ker je pri filmu sodeloval Ivan Sivec. Doma je v Komendi, od koder prihaja tudi moja mami.
Vzor pri branju mi je mami, ker res veliko oz. skoraj ves čas bere. Knjige imamo po celi hiši in velikokrat smo v knjižnici. Tam skupaj iščemo knjige in si pomagamo pri izboru. Mislim, da če starši berejo, bodo brali tudi otroci.
S knjigo odletiš v svet sanj, dogodivščin in zabave. Knjige so večne. Za knjigo ne rabiš gesla. Samo odpreš jo in že si v domišljiji …
Žiga Slak, 5.a
Nedavni komentarji