V moji sobi je pika.
Te mika?
Verjamem, res je velika!
Pri postelji s stropa visi in molči.
In tako strašno me gleda v oči,
da se mi že vrti.
Kar naenkrat pa strašansko poči
in pika se razpoči.
In vse s smetmi potrese
in tla zatrese
in tak potres naredi,
da vse v zrak zleti.
Ko si končno opomore
in vsaj govoriti zmore,
je skoraj konec njenih dni,
vpraša me, če smrdi.
Zala Zajec, 5. razred
Nedavni komentarji