Nekega dne se je volkodlak odločil, da bo prišel na zemljo. Spakiral si je malico in zletel na zemljo v leteči roži. Po nekaj urah vožnje je prišel na zemljo.
Začudil se je nad svetom dandanašnjih dni, ki je bil že v 21. stoletju. Najprej je odšel v prestolnico Slovenije, seveda Ljubljano. Zelo je bil navdušen nad novimi iznajdbami, trgovinami, mestno hišo… A kar naenkrat se je izgubil. Iskal je in iskal, kje je, kam naj gre, a nič. Po dolgi hoji je pred sabo zagledal lepo zeleno pokrajino. Ugotovil je, da je na Dolenjskem in si je mislil, kakšna velika razlika je med pokrajinami. Kmalu je prišel do Velikega Gabra, kjer je ponesreči zavil v neznano čudežno stavbo, ki ji nekateri pravijo šola. Tam je spoznal veliko otrok in učiteljice so mu posodile zemljevid. Ker je bil utrujen, si je izposodil kolo, kot temu rečejo ljudje. Kmalu je prišel na Bled, ampak ni vedel, kakšne znamenitosti ga tam čakajo. Najprej se je s čudno ladjo, pletno, odpeljal na lep otoček s cerkvijo. Tam so mu postregli začarano dobro tortico, kremšnito. Šel je po vsej Sloveniji, a na koncu mu je zmanjkalo časa za druge države, zato se je odpravil domov. Ponoči je razmišljal, koliko krajev ima Slovenija, koliko znamenitosti, dobrih jedi, zelenih pokrajin, skratka vse.
Sklenil je, da se bo v Slovenijo še vrnil in pogledal še ostale pokrajine.
Zarja Mulh Novak, 4. razred
Nedavni komentarji