Ko sem bila majhna, so se pod mojo posteljo dogajale čudne stvari. Sedaj vam bom zaupala kakšne.
Vsak večer, ko sem se odpravljala spat in mi je mama dala še zadnji poljubček za lahko noč ter ko je zaprla vrata moje sobe, so se pričeli čudni zvoki. Predalnik pod mojo posteljo je zaškripal, postala sem čisto trda od strahu. Odejo sem potegnila do noska in prestrašeno čakala, kaj se bo zgodilo. Naenkrat je moj plišasti medvedek padel na tla. Odejo sem si potegnila še višje in poskušala ugotoviti, kaj naj naredim. Odločila sem se, da bom premagala strah. Počasi sem se odkrila in z roko prižgala svetilko nad mojo glavo. In glej, moj strah je dobil ime. Bila je moja muca Pika, ki še ni bila zaspana in se je želela pocrkljati z mano.
Od tistega dne dalje imam vedno prižgano nočno lučko, da vidim muco, ko mi pride zaželet lahko noč.
Tara Rupnik Zidar, 5.a
Nedavni komentarji